Esta web utiliza cookies de terceros para ofrecerte una mejor experiencia y servicio. Al navegar o utilizar nuestros servicios, aceptas el uso que hacemos de ellas. Puedes cambiar la configuración de cookies en cualquier momento. Más información Aceptar
17-10-2017

Cerkev ne potrebuje reform, potrebuje revolucijo!

Knjiga Prvi kamen Poljaka Krzysztofa Charamse, nekdanjega visokega uradnika Vatikana, bo tudi v Sloveniji nedvomno požela veliko zanimanja. Osebna izpoved s podnaslovom »Jaz, gejevski duhovnik, in moj upor proti hinavščini Cerkve« razkriva perverzijo in hinavščino institucije, ki ima po svetu več kot milijardo vernikov. Danes se Krzysztof mudi v Ljubljani, kjer bo ob 19. uri v Cankarjevem domu pogovor z njim ob izidu knjige povezovala novinarka Mojca Širok. Čas je za resnico.

Ko sem prebrala vašo knjigo, sem bila pošteno jezna, priznam.

Všeč mi je. Jezo lahko razumem pozitivno. Če vas delo razjezi, je to za avtorja dobra vest. Cerkev se na zunaj kaže kot rajski vrt s papežem, polnim prijaznih besed. A v sebi smo bolni, ker smo polni sovraštva, izvajamo absolutizem, ki opravičuje našo sveto vojno proti vsemu svetu. Ta »boj« je seveda zelo perverzen, kajti vključuje osladne besede o ljubezni.
Ko zapišem, da je moja Cerkev homofobna, mizogina, je reakcija jeze nujna. To je zelo krščanska, človeška reakcija pravzaprav. Ko vidim, da so človeške pravice teptane, me popade bes. Strastno jezen je bil tudi Jezusov odziv, ko je dal uničiti tempelj. V Janezovem evangeliju je namreč zapisana zgodba o tem, da je Jezus vstopil v tempelj, kjer je našel prodajalce živine, ovc in golobov ter menjalce denarja. »Podrite ta tempelj,« je rekel. A ni preganjal revežev, ki so hoteli zaslužiti, temveč je bilo njegovo dejanje jezni protest proti farizejskim duhovnikom, ki so tempelj vzdrževali in pobirali visoke davke. Boril se je proti elitam, ki so nadvladovale ljudi in religijo zlorabljale za svoj dobiček.
Ko si enkrat priča sistemskemu grehu mastodontskih institucij, kar Cerkev je, ko si priča velikanskemu vplivu, ki ga ima celo na mednarodno politiko, je tvoja dolžnost, da spregovoriš. Kajti popadla te je jeza, z njo pa nastane potreba, da nekaj spremeniš.
Danes nisem več jezen. Svoboden sem. Lahko začnem s spremembo. Najprej samega sebe. Prvi korak je bilo razkritje moje seksualnosti. Zdaj na svet gledam drugače, ker sem drugačen sam. Proces je bil dolg in boleč, a nujen za začetek revolucije, ki jo lahko sprožimo samo mi, ljudje. Revolucija je v resnici sprememba paradigme zakrnele osebne miselnosti.

... ... ...

fotos: Eduard Planas

text:
http://www.onaplus.si/cerkev-ne-potrebuje-reform-potrebuje-revolucijo